Otvoritev Prekmurskega leta

Osemnajstega januarja 2019 je v Pokrajinski knjižnici Murska Sobota potekala predstavitev monografije avtorja dr. Uroša Lipuščka z naslovom Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919: Vloga ZDA in majorja Douglasa W. Johnsona pri določanju mej. Dogodek sta pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja v sodelovanju s PIŠK Murska Sobota in sicer na dan, ko se je natanko pred stotimi leti pričela Pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja.

Prostor Pokrajinske in študijske knjižnice je bil nabito poln

Dogodek je odprla skupina Marko banda s pesmijo Vöra bije. Sledil je nagovor predsednika Iniciativnega odbora za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu g. Milana Kučana:

"Prekmurje, ki je bilo multikulturno, več religijsko in več civilizacijsko. Res je, da so večinoma ta del Slovenije naseljevali Slovenci, res pa je tudi, da je bilo takrat Prekmurje močno poseljeno z Madžari, Judi in Nemci. To svojo multikulturnost je Prekmurje ohranilo vse do danes in sicer v svetu, ki temu ni naklonjen, ki je poln nacionalizma in sovražnosti. To je lahko dokaz, kako je mogoče na tako majhnem prostoru ohranjati strpnost, skupnost in produktivnost. To bi naj bil vseslovenski program, razpotegnjen skozi celo leto, ki se pričenja z današnjim dogodkom, ko se bomo skozi knjigo dr. Lipuščka spomnil dogajanja na Pariški mirovni konferenci, preko celotnega dogajanja, katerega manifestativni politični vrhunec bi bila proslava v Beltincih 17. avgusta, preko mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga organizira Slovenska akademija znanosti in umetnosti, vse do marca prihodnjega leta, ko naj bi bil objavljen zbornik s tega simpozija. Mi smo si seveda želeli, da bi sva ta raznolikost Prekmurja bila predstavljena tudi skozi ta program, skozi obeleževanje tega dogodka. Zato so v program vključeni seveda tudi predstavniki katoliške in protestantske cerkve. Tudi katoliška cerkev organizira svoj cerkveni simpozij, ki predvsem predstavlja vidik ali prispevek cerkvenih dotojanstvenikov k pariški mirovni konferenci in seveda tudi k ohranjanju slovenstva na tej strani Mure. Tako da se mi zdi, da bi s tem današnjim dogodkom lahko zadovoljni vstopili v to leto, ki je naše leto in ki je tudi slovensko leto s prijateljsko roko vsem tistim, ki skupaj z nami živijo in soustvarjajo življenje na tej strani Mure kot del slovenstva, kot del odprte slovenske demokratične države. Želim vam prijeten večer in seveda tudi veliko zadovoljstva in vključevanja v vse te aktivnosti, ki bodo tekle celo leto tu v Prekmurju in po vsej Sloveniji. Hvala lepa."

Slavnostni govornik - predsednik IO Milan Kučan 

Burne prevratne dogodke iz tistega časa je na filmski trak ujel Štefan Celec v dokumentarnem filmu Za Prekmurje gre, posnetem v sodelovanju z RTV Slovenijo. Pred premierno je sledil prikaz nekaterih odlomkov iz tega filma in govor avtorja Štefana Celeca, ki je povedal, kdo so bili glavni ustvarjalci filma, kakšno vlogo je imela pri nastajanju filma RTV Slovenija, kakšno je osnovno sporočilo filma in kje bo film premierno prikazan. 

Avtor dokumentarnega filma Za prekmurje gre Štefan Celec

Dramatično dogajanje v Prekmurju tistega časa, ko skoraj do zadnjega diha ni bilo jasno, kako bodo velike sile na pariški mirovni konferenci odločile o usodi Prekmurja, je v knjigi, ki jo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, razčlenil dr. Uroš Lipušček in vsebinsko obogatil naš prekmurski literat Dušan Šarotar ter uredila dr. Klaudija Sedar. Pogovor med avtorji je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. V pogovoru je vsak predstavil svoj doprinos h končnemu izdelku. Dr. Lipušček je poglobljeno predstavil svojo študijo o poteku mirovne konference pred 100 leti in o odločanju o usodi Prekmurja - študijo, ki je dragocen zgodovinski prispevek za poznavanje in razumevanje še posebej pomembnega poglavja zgodovine Prekmurja in Slovenije.

Govorniki (od leve proti desni): Dušan Šarotar, dr. Klaudija Sedar, dr. Uroš Lipušček in Marjan Šiftar

Program se je zaključil z nastopom Marko bande in z govorom namestnika direktorice PIŠK Murska Sobota Janezom Horvatom in govorom predsednika uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, g. Ernesta Ebenšpangerja.