Prekmurcem

Objavljamo pesem avtorice Ane Horvat iz Orehka pri Postojni. Avtorica je pesem posvetila svoji tašči Šariki in tastu Jožetu, ki sta bila doma iz Prekmurja ter 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.  

 

PREKMURCEM  

Prekmurje, ti Mure temna globočina,

skrivnostni dom vodnih vil,

tiha srčna bolečina,

prednikov naših stoletnih izročil.

Rod slovenski tukaj večno

starodavni jezik je ohranjal,

lepoto njegá v dušo skril,

za njega umiral, zanj se bil,

a v srcu svojem bil človek tu je mil.

Ena pesem tebe Mura je proslavila,

proti tvojim tokom ne more iti nobena sila,

ti otroke svoje si enako vse ljubila,

jim modrosti tisočletne podarila.

Ko madžarski okupator jih kruto je zatiral,

jim jezik svoj je vsiljeval,

se v osvobodilni fronti narod tvoj je zvestó odzval.

Mir in spokoj Bukovniškega jezera

v gozdu ob njem in sv. Vida izvira

ozdravil ranjenega je partizana,

kjer zdravilna voda je poznana.

Ustanovili pa so vitezi templarji nekoč,

največji grad na Slovenskem v Goričkem,

mu pravljično, čarobno daje moč,

duh Zmaja Kač, z zlato krono vsemogoč.

Res nam tukaj starodavni kraji,

pravljice in zgodbe stare pripovedujejo,

bogato kulturno dediščino botrujejo.

Cvetele čez vso Kučnice dolino

nekdaj prelepe narcise so bele,

ji roke podal je Mokoš z bistrino,

ko zlil se je z vodno boginjo v globino.

Energija pa rdečega maka čez polja,

igra se v sončnih žarkih do svetá obzorja,

iz mletega maka dobrote opojne in slastne,

s potico in gibanico so v kulinariki krasne.

Morda pa na Muri najlepši so okras,

Plavajoči mlini, spomin na stari čas,

ko mlinarji so kruh si tukaj služili

in z rojaki svojimi pšenice klas častili.

 

(Ana Horvat iz Orehka pri Postojni)